Da.
Direktiva dovoljuje, da vsak odvetnik, ki v drugi državi članici opravlja poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, pridobi poklicni naziv iz države članice gostiteljice pod pogojem, da je dejansko in redno najmanj tri leta opravljal dejavnost v državi članici gostiteljici (10. člen Direktive 98/5/ES)
 

Direktiva je bila objavljena v uradnem listu Evropskih skupnosti (OJEC) z dne 14. marca 1998, L. 77, in je brezplačno na voljo na evropski spletni strani.
 

Da.
Direktiva odvetniku dovoljuje, da trajno in brez časovne omejitve opravlja svoj poklic v katerikoli drugi državi članici pod poklicnim nazivom iz svoje matične države (2. člen Direktive 98/5/ES). Odvetnik je v tem primeru dolžan natančno navesti svoj poklicni naziv iz matične države "razumljivo in tako, da se je mogoče izogniti mešanju s poklicnim nazivom iz države članice gostiteljice." (4. člen Direktive 98/5/ES).
 

Ne.
Odvetnik, ki želi opravljati poklic v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je pridobil svojo poklicno kvalifikacijo, se mora registrirati pri pristojnem organu v tej državi (3. člen Direktive 98/5/ES).
 

Ne.
CCBE meni, da odvetniški pripravniki (točka 1.2. Direktive 98/5/ES) ne spadajo v okvir določb Direktive 98/5/ES, ker le-ta velja za odvetnika "ki ima popolno kvalifikacijo v eni državi članici" (Točka 1.2. navodil za izpolnjevanje Direktive 98/5/ES).
 

Odbor za "redno opravljanje poklica odvetnika" pri CCBE-ju meni, da predvsem določbe Direktive, ki se nanašajo na registracijo, veljajo neposredno. Treba pa se je zavedati, da je neposredna veljavnost določb Direktive pravna zadeva, ki ne spada v nacionalno sodno pristojnost, pod nadzorom Sodišča Evropskih skupnosti. 

Po mnenju odbora za "redno opravljanje poklica odvetnika" pri CCBE-ju iz Direktive ni razvidno, da bi šlo za monopol nad svetovanjem v celotni Evropski uniji. Vprašanje spada v nacionalno sodno pristojnost, pod nadzorom Sodišča Evropskih skupnosti.